Bo EU sofinancirala ogrožanje poplavne varnosti?

Mestna občina Ljubljana je včeraj za dober teden dni podaljšala rok za prijavo na razpis “Ljubljana za zeleno mobilnost” in sicer za ureditev brežin ob Gruberjevem kanalu v izteku Prijateljeve ulice, postavitev večnamenskega objekta in priključkov na javno infrastrukturo ter dvanajstih pristanov za ladjice, ki vozijo po Ljubljanici. Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, bodo dela sofinancirana iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Ladjarji na Ljubljanici opozarjajo na neprimerno lokacijo novega pristanišča

Ladjarji na Ljubljanici opozarjajo na neprimerno lokacijo novega pristanišča

Tako ladjarji, kot tudi stroka pa opozarjajo, da tja pristani nikakor ne sodijo, saj je osnovna funkcija Gruberjevega kanala razbremenitev Ljubljanice in posledično večanje poplavne varnosti. V razpisni dokumentaciji je sicer navedeno, da gre v primeru pontonskih privezov “za napravo javne infrastrukture, ki je zasnovana tako, da ne ogroža stabilnosti vodnih in priobalnih zemljišč, prav tako omogoča normalen pretok vode. Brana pred pontonom varuje pred plavinami in plavjem…”

Stroka: Z gradnjo je treba takoj prenehati!

Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pa opozarjajo, da vse naplavine, ki jih prinaša Ljubljanica, večinoma plavajo skozi Gruberjev prekop in zahtevajo prosto pot. Plavine, ki bi se nabirale na pontonskih privezih in plovilih, bi pretočnost prekopa dodatno zmanjšale. Plavine niso samo trava in listje, so lahko veje, grmovje in celo cela porušena drevesa, še opozarjajo in svarijo pred dejstvom, da lahko zmanjšana prevodnost struge Gruberjevega prekopa usodno vpliva na poplavno ogroženost naselij na celotnem območju Ljubljanskega barja na področju Blatne Brezovice, Bevk, Črne vasi, Ižanska ceste in Ilovice. Že vpliv zajezbe obeh zapornic na Ljubljanici se pozna do Vrhnike še dodajajo in opozarjajo, da je zadeva je medobčinska in se poleg Mestne občine Ljubljana tiče tudi občin Brezovica, Vrhnika, Borovnica, Ig in Škofljica.

Ladjarji že več let predlagajo, da se pristanišče umesti v umetni zatok ali na območje mirnejših voda

Ladjarji pravijo, da so v minulih letih velikokrat opozarjali, da privezi v Gruberjevem kanalu niso dobra rešitev, saj bo zaradi hitrega toka ob večjih padavinah onemogočeno varno vplutje in izplutje ladij. Janez Virant pa še dodaja: “Privezi v Gruberjevem kanalu predstavljajo grožnjo tako za imetje kot tudi za življenje ljudi. Gruberjev kanal je preozek, zapornice so 200 metrov oddaljene od planiranega pristanišča… Manevriranje v dosti ožjem Gruberjevem kanalu kot je Ljubljanica, bo otežkočeno, ob višjih vodah pa si niti ne upamo pomislit, kako se bodo zadeve odvijale.”

Vhod v Gruberjev kanal

Pogled na vhod v gruberjev kanal, malo naprej od brvi naj bi zgradili pristanišče…

Virant še dodaja, da naplavine, ki jih voda prinaša iz Ljubljanice in Malega grabna v Gruberjev kanal,so, če se zagozdijo pod barke, nevarne tako za barko, povzročajo oviro vodi, dvigujejo gladino in so torej nevarne za ljudi.

This entry was posted in Forum za kmetijstvo. Bookmark the permalink.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja