»So nas pozabili poklicati? Je res samo še moja ekipa tista, ki ni bila poklicana? Imamo prvič v zgodovini našega društva državne prvake?« Takšne misli so se pletle po moji glavi, ko smo skupaj z Urošem, Urbanom, Domnom in Stanetom čakali na razglasitev rezultatov zadnjih treh mest na 12. državnem kvizu gasilske mladine, ki je potekal 23. 11. 2013 v Osnovni šoli Borisa Kidriča v Kidričevem na Dravskem Polju.
Uvrstitev na državnem tekmovanju ni nikomur podarjena, prav vsak si jo mora trdo prigarati. Pred tem je vse ekipe iz Gasilske zveze Vrhnika in Logatec, čakalo občinsko in regijsko tekmovanje, ki sta sočasno potekala v Osnovni šoli 8 talcev, Logatec. Na občinsko tekmovanje se je naše društvo odpravilo s petimi ekipami. Na dopoldanskem občinskem kvizu so se vse ekipe odlično odrezale. Prav vsak tekmovalec iz našega društva je prejel svojo medaljo. Pravila tekmovanja pa so določila, da se na regijsko popoldansko tekmovanje uvrstijo samo prvi dve ekipi iz posamezne kategorije, zato je ena ekipa odšla domov, ostali pa so morali svoje znanje pokazali še na popoldanskem regijskem tekmovanju. Ekipe so osvojile 7., 6., 4. in 2. mesto. Drugo uvrščena ekipa, si je prislužila nastop na državnem tekmovanju.
Sledile so vaje, učenje in preverjanja znanja. Štirinajst dni smo prav vse popoldneve preživeli v gasilskem domu. Vse prehitro se nam je približevala sobota, 23. 11. 2013 in z njo čas, da se odpravimo proti Kidričevem. Na pot smo se odpravili že zgodaj zjutraj, ker smo morali prevoziti kar dober del prelepe Slovenije. V zraku je bilo čutiti nekaj nervoze in treme pred tekmovanjem. Pomirili so nas trojanski krofi in nam vlili moči za tekmovanje. Ob prijavi na tekmovanje nam je bila dodeljena štartna številka 19. Na uvodni slovesnosti pa je nasmeh na lica privabila melodija pesmi Na Golici v izvedbi tamkajšnega pihalnega orkestra. Tekmovanje smo pričeli s teoretičnimi testi, pokazali svoje znanje v gasilski abecedi za konec pa smo se spopadli še s praktičnimi vajami. Fantje so vse vaje opravili brez kazenskih točk, prav tako pa so imeli tudi dober občutek o opravljenih teoretičnih znanjih. Med nestrpnim čakanjem na razglasitev rezultatov smo si ogledali različne spremljevalne dejavnosti, ki so nam bile na voljo. Napočil je težko pričakovani čas zaključne slovesnosti. Sledil je postroj tekmovalnih enot, zaključne spodbudne besede in seveda razglasitev rezultatov. Razglasitev se je pričela za kategorijo pionirjev, v kateri je tekmovalo triintrideset najboljših ekip iz vse Slovenije. Pri poslušanju rezultatov smo prišli že do polovice, našega društva pa še vedno niso poklicali. Sledila je razglasitev rezultatov za najboljših deset ekip. Vse do prvih treh mest o Bevkah ni bilo nič slišati. Kaj kmalu pa smo se zavedali, da smo edina ekipa, ki glasno proslavlja svoj uspeh in čaka, da se povzpne na najvišjo stopničko. Zaslišali smo: »Prvo mesto pripada pionirjem iz Prostovoljnega gasilskega društva Bevke.« Ekipa je poskakovala od veselja in zmedeno odhitela zasesti prvo stopničko, ki je bila tokrat rezervirana samo za prvake. Fantje so našo maskoto – ŽABO in pokal vzdignili visoko v zrak, ter s tem pokazali svoj ponos do prigaranega mesta.
Sledila je razglasitev rezultatov še za ostale kategorije in zaključek tekmovanja. Polni vznemirjenja, veselja in ponosa smo se odpeljali proti domači vasi. Ves čas je v našem kombiju odmevala vesela glasba, popevanje in smeh. Prihod v domačo vas smo naznanili s sirenami in utripajočimi modrimi lučmi. Celi vasi smo želeli sporočiti, da so se v Bevke pripeljali DRŽAVNI PRVAKI! Tega pa so se zelo dobro zavedali tudi vsi naši člani, saj so nas presenetili s čudovitim sprejemom. Ob prihodu pred domači gasilski dom, so nas pozdravili številni gasilski curki, zvok harmonike in bučen aplavz vseh staršev, ostalih otrok, članov, članic in veteranov našega društva. Junaki so s pokalom v roki poskakali iz kombija. Nato pa so sledile številne čestitke, objemi, solze sreče in nazdravljanje z največjim pokalom, kar jih do sedaj premore naše društvo. Pozno v noč se je nadaljevalo veselo druženje s prvaki in celotnim društvom.
S tokratnim rezultatom smo mnogim gasilcem pokazali, da je delo mladih in njihova aktivnost prav tako ali pa včasih še bolj naporna, kot kakšna intervencija. S ponosom lahko povem, da imajo prav ti otroci, že sedaj veliko pridobljenega znanja, ki ga bodo kasneje uporabljali, ko se bodo spopadli z operativo. Prav tako, pa so vsi mladi pridobili potrditev, da se vztrajnost, trdo delo in močna volja dobro obrestuje. Solze sreče, nasmejani obrazi in iskrice v očeh pa so tiste, ki poplačajo vse naporne popoldneve, neprespane noči in dneve odrekanj za uspeh naših najmlajših članov.
Ob tej priliki bi se rada zahvalila vsem staršem, ki so bili v času priprav na tekmovanje razumevajoči in so svoje otroke spodbujali k učenju. Vsaka minuta, ki ste jo ob gasilskem gradivu preživeli skupaj s svojimi otroci je bila na tekmovanju dobro vidna. Največja zahvala pa gre seveda vam dragi mladi. Brez vas naše društvo na tekmovanjih ne bi tako cvetelo. Lahko rečem, da si vsako društvo želi take mladine, ki tako aktivno sodeluje na vajah in tekmovanjih. Poskrbimo, da se bo tako tudi nadaljevalo.
Nika Dolinar,
mentorica mladine v PGD Bevke