{"id":1485,"date":"2017-11-10T14:51:37","date_gmt":"2017-11-10T13:51:37","guid":{"rendered":"http:\/\/bevke.si\/?p=1485"},"modified":"2017-11-10T14:51:37","modified_gmt":"2017-11-10T13:51:37","slug":"po-savrinkinih-poteh","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/bevke.si\/?p=1485","title":{"rendered":"Po \u0161avrinkinih poteh"},"content":{"rendered":"

\"\"V sredini junija sem prejela sms sporo\u010dilo: ”Sem se potepala. Po nekaj letih spet v zaledju slovenske Istre – v \u0160avrinskih brdih. In ne more\u0161 dojet, kak\u0161na divjina le par kilometrov stran od ponorelih vic! Super destinacija za babje \u2013 gasilski izlet. L. p., Alenka.” \u010ce povem po pravici, grem na primorski konec samo v poletnem \u010dasu, pa \u0161e takrat nekam na obalo. Zato se mi je zdela ideja vredna izvedbe.<\/p>\n

\"\"Pa smo \u0161le. Zadnjo soboto v oktobru. Na izlet bev\u0161kih gasilk. Po \u0161avrinkinih poteh. Lahko re\u010dem, da je mogo\u010de tretjina udele\u017eenk vedela, kaj sploh pomeni beseda \u0161avrinka. Danes to vemo vse. \u0160avrinke so bila primorska dekleta in \u017eene, ki so za boren zaslu\u017eek hodile po jajca na hrva\u0161ko in jih nosila prodajat v Trst. Nekateri so jih imenovali kar “jaj\u010darice”. Na pot so se odpravile navadno enkrat tedensko. Od doma so proti kmetijam, ki so \u017eelele prodati jajca odhajale okrog 3. ure zjutraj. Pozno popoldan so se otovorjene s sve\u017eo robo vrnile domov in po kraj\u0161em po\u010ditku pot nadaljevale proti Trstu. Zgodaj zjutraj naslednjega dne so svoje blago ponujale na tr\u017enici, po ulicah, ali pa ga dostavile stalnim strankam. Kljub temu, da so domov prinesle nekaj zelo potrebnega denarja ali drugih dobrin, so bile pri mo\u017eeh in duhov\u0161\u010dini slabo zapisane. Zaradi svoje odsotnosti namre\u010d niso izpolnjevale dru\u017einskih in zakonskih obveznosti, ki bi jih po takratnih merilih morale. Zato so bile dele\u017ene marsikatere hude besede in o\u010ditka. Pa vendar se niso dale. Bile so trdne, mo\u010dne in odlo\u010dne, da svoje delo peljejo naprej. Zaradi njih so obstale vasi, ki so bile zaradi rev\u0161\u010dine zapisane propadu. Va\u0161\u010danom, ki so bili odrezani od ostalega sveta, so prina\u0161ale sve\u017ee novice o dogajanju drugje, o novih izumih, o druga\u010dnem na\u010dinu \u017eivljenja in razmi\u0161ljanja, kot so ga bili vajeni. Vse skupaj pa se je s prihodom zavezni\u0161ke vojske, ki je lo\u010dila Trst od istrskega zaledja, po\u010dasi kon\u010dalo. Nekatere najbolj vztrajne so prodajo jajc zamenjale za kontrabant, le da je bila prodaja tokrat v obratni smeri. V Trstu so kupovale npr. kavbojke in jih nosile prodajat v Istro. Potovstvo je za nekatere \u017eenske postalo na\u010din \u017eivljenja.<\/p>\n

Na\u0161a druga postojanka je bila Cerkev svete Trojice v Hrastovljah. Za na\u0161e pojme majhna cerkev, je obdana z obzidjem, ki jo je \u0161\u010ditilo pred napadi raznih vojska. Oba sta zgrajena na \u017eivi skali in sploh nimata temeljev. V tem se zelo razlikujeta od nam doma\u010dega marostarskega na\u010dina gradnje, ki zaradi mokrega terena zahteva pilotiranje. Znamenita freska Mrtva\u0161ki ples iz leta 1490, nas je spomnila, da gremo vsi proti istemu cilju \u2013 \u017eivljenje na zemlji se za reve\u017ea in bogata\u0161a zaklju\u010di enako \u2013 s smrtjo.<\/p>\n

\"\"V vasi Kubed smo si privo\u0161\u010dile razgled iz visokega obzidja. Posebno do\u017eivetje pa je bil obisk majhne vasice Abitanti. Nekdaj zelo \u017eivahna vas je po zadnji vojni za\u010dela izgubljati va\u0161\u010dane in je bila do pred enim desetletjem zapisana propadu. Takrat se je v poru\u0161eno in kot v pravljici Trnjul\u010dica zara\u0161\u010deno vas, vrnil potomec prvega prebivalca Abitantov \u2013 g. Gracian Peri\u010d s svojo dru\u017eino. Na noge so zopet postavili nekdaj veliko doma\u010dijo Grondali. Z veliko ljubezni in trdega dela jim je uspelo ohraniti in razmno\u017eiti posebno sorto avtohtonega abitantskega refo\u0161ka. Lotili so se tudi vzreje tipi\u010dnega istrskega goveda bo\u0161karin. Gasilke smo poleg toplega sprejema na kmetiji, nepri\u010dakovano do\u017eivele tudi sre\u010danje z ljubitelji starih Tomosovih motorjev, ki so se v skupinah vozili po okoli\u0161kih krajih ravno na dan na\u0161ega izleta.<\/p>\n

\"\"Zadnji del na\u0161e poti je bil namenjen preizku\u0161anju lokalnih kulinari\u010dnih dobrot in pred odhodom domov \u0161e obisku tamkaj\u0161njih gasilcev. Obiskale smo Javni zavod Gasilsko brigado Koper, ki kot poklicna gasilska enota VII. kategorije zagotavlja javno gasilsko slu\u017ebo na obmo\u010dju Mestne ob\u010dine Koper, pogodbeno pa tudi v ob\u010dinah Izola, Piran in Ankaran. Ogledale smo si njihove prostore, se seznanile z naravo dela, spoznale nekaj najbolj zahtevnih intervencij na katerih so posredovali in seveda natan\u010dno preverile, \u010de so njihova vozila ustrezno opremljena in urejena. Ker se je vse ble\u0161\u010dalo od \u010disto\u010de, je bilo na\u0161e prvo vpra\u0161anje, \u010de so ves dan \u010distili samo zato, ker so vedeli, da prihajamo. Pa so nas podu\u010dili, da je pri njih sobota dan za temeljito pranje vseh vozil, opreme in gara\u017ee. Bil je zelo prijeten in pou\u010den obisk, za kar se v imenu vseh gasilk prav lepo zahvaljujem ekipi de\u017eurne izmene, ki nas je sprejela.<\/p>\n

Na\u0161e potepanje za en dan se je zaklju\u010dilo z no\u010djo. Na poti domov so se \u017ee za\u010dele oblikovati ideje za na\u0161 naslednji – pomladanski izlet. Kam se bomo odpravile, pa \u0161e ne povemo.<\/p>\n

Andreja Lenar\u010di\u010d, predsednica PGD Bevke<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V sredini junija sem prejela sms sporo\u010dilo: ”Sem se potepala. Po nekaj letih spet v zaledju slovenske Istre – v \u0160avrinskih brdih. In ne more\u0161 dojet, kak\u0161na divjina le par kilometrov stran od ponorelih vic! Super destinacija za babje \u2013 gasilski izlet. L. p., Alenka.” \u010ce povem po pravici, grem na primorski konec samo v […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1488,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[875,251,829,235,873,876,878,872,874,877,879],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/bevke.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1485"}],"collection":[{"href":"https:\/\/bevke.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/bevke.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/bevke.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/bevke.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1485"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/bevke.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1485\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1493,"href":"https:\/\/bevke.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1485\/revisions\/1493"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/bevke.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1488"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/bevke.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1485"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/bevke.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1485"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/bevke.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1485"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}